• Slovenščina
  • Italiano
  • English

Novice

Roditeljski sestanek

V: 
  • V sredo, 21. novembra 2018, od 17.30 do 19.30, bodo na šoli potekale individualne govorilne ure staršev dijakov 3., 4., 5. raz. tehničnih smeri s posameznimi profesorji.
  • V četrtek, 22. novembra 2018, od 17.30 do 19.30, bodo na šoli potekale individualne govorilne ure staršev dijakov 1. in 2. raz. teh. smeri in 1., 2. in 3. Grid s posameznimi profesorji.
  • V četrtek, 22. novembra 2018, ob 16.50, se bodo starši 3.G srečali z ravnateljem in prof. Sussijem, kjer bo govora o zaključnem izpitu in vpisu v 4. razred

Govorilne ure 2018/19

V: 

V petek, 16. novembra 2018, stopijo v veljavo govorilne ure profesorjev, na katere se
morajo starši predhodno telefonsko najaviti. Govorilne ure so objavljene na spletni strani šole.

Švedski dijaki na šoli Stefan v sklopu projekta Erasmus +, 5.-11. november 2018

V: 

Teden gostovanja švedskih dijakov iz mesta Örebro na naši šoli je v polnem teku. V torek dopoldne  po uvodnih besedah in predstavitvah, so skupaj  z dijaki 3. in 4. biokemijskega oddelka izvedli dve delavnici v kemijskem laboratoriju, ki sta predvidevali tako teoretsko kot praktično raziskovanje kemijskih značilnosti olja  ter izdelavo mil na oljčni osnovi. Po spoznavnih delavnicah in predstavitvah geografskih, kulturnih in gastronomskih značilnosti našega območja smo se skupaj okrepčali na lično pripravljenem prigrizku najrazličnejših domačih dobrot, ki so jih pripravili vsi dijaki trienija biokemijskega oddelka. V torek popoldne so dijaki 4. in 5. razreda vodili švedsko skupino po mestnem središču in skupaj smo odkrivali zgodovinske in kulturne kotičke Trsta.  V sredo smo cel dan preživeli v Benetkah. V četrek in petek se bodo nadaljevale delavnice v laboratoriju, dijaki bodo sledili predavanju oljčnega izvedenca Paola Parmegianija, obiskali bodo torkjo Parovel in si ogledali laboratorije ICGEB. V soboto pa bo na vrsti pohod od Vejne do Miramara, ko bodo ob neformalnem druženju spoznavali kontovelski breg in tam prisotne oljčne nasade.

Projekt H2O, o lastnostih in pomenu vod

V: 

V šolskem letu 2018/19 poteka na naši šoli projekt H2O, ki predvideva različne medpredmetne dejavnosti o lastnostih vode in njenem pomenu za človekovo življenje.
V sklopu tega projekta smo oktobra 2018 v sodelovanju s Tehniškim polom Cankar-Zois-Vega iz Gorice in italijanskim Državnim tehniškim zavodom ITS Fabiani iz Trsta razpisali literarni, likovni in foto-video natečaj na temo VODA KOT NAVDIH LEPEGA IN DOBREGA, KOT IZVIR MISLI, SANJ, VODA KOT TEMELJNI GRADNIK SLEHERNEGA ŽIVLJENJA NA ZEMLJI IN V VESOLJU. Razpis natečaja, ki ga je grafično oblikovala prof. S. Kante, je namenjen dijakinjam in dijakom vseh letnikov sodelujočih zavodov in je objavljen na naši spletni strani.
Na Stefanu smo si uvodno predstavitev projekta profesorice in profesorji verouka in literarnih predmetov K. Semi, I. Jelerčič, P. Pettirosso, H. Pertot in T. Sussi zamislili na nekoliko drugačen, za dijake bolj zanimiv način. Da bi jih globlje ozavestili o večpomenskosti vode, smo septembra in oktobra 2018 organizirali veččutno delavnico.
Dijaki so najprej poslušali glas vode - morja, rek in zapisali svoja občutja. Nato so poslušali razna literarna besedila, pesmi in pripovedi na temo vode v slovenskem in italijanskem jeziku. V tem delu delavnice je bil poudarjen literarni, simbolni in religiozni pomen vode, dijaki so vodo spoznavali kot vir življenja, a tudi smrti in očiščenja.
Sledil je ogled kratkega videa, ki je prikazoval čisto in bistro vodo, onesnaženo vodo in tudi njeno uničevalno moč. Dijake so še posebej pretresli hudi prizori o pomanjkanju pitne vode v raznih predelih sveta in o naravnih katastrofah, za katere je večkrat kriv tudi človek, ki brezvestno posega v naravo in ruši njeno ravnotežje.
Da bi pa dijaki začutili vodo z vsemi čutili, smo jim profesorji na začetku delavnice ponudili slano hrano, tako da so po enourni delavnici začutili potrebo po sveži, osvežilni vodi in na lastni koži izkusili nezamenljivo vrednost vode.
Dijaki so nato o ponujeni temi sproščeno razpravljali in likovno ali besedno upovedili svoje  misli in občutja. Nastali so tako pomenljivi likovni in besedni zapisi, ki jih bomo pri nadaljnjih dejavnostih našega projekta o vodi še dodatno ovrednotili.
Veččutna delavnica se je dijakom zdela zelo zanimiva, saj je bila drugačna od običajnih šolskih ur. V njej so dijaki na drugačen način spoznavali literarni, filozofski, religiozni in eksistenčni pomen vode, predvsem pa vodo kot naravni vir, ki ga je potrebno (za)ščititi in ohranjati.

Za veččutno delavnico: K. Semi, I. Jelerčič in P. Pettirosso

ODPRTJE RAZSTAVE O ŽENSKI TOPONOMASTIKI

V: 

Predstavaniki dijakov in profesorjev so se v sredo, 31. 10., ob 13.30  zbrali na hodniku v drugem nadstropju, kjer je potekala krajša slovesnost ob uradnem odprtju razstave o ženski toponomastiki toponomastiki v Sloveniji.  V imenu ravnatelja je spregovoril njegov namestnik prof. Tomaž Sussi, ki je poudaril pomen ozaveščanja vprašanja o enakopravnosti med spoloma. Zelo pogosto namreč pozabljamo, kolikšen je bil delež umetnic, znanstvenic, političark ter socialnih in kulturnih delavk za razvoj naše civilizacije.
Na odprtje razstave je bila povabljena tudi njena avtorica prof. Elena Cerkvenič, ki se je zavodu Stefan zahvalila, da v tem šolskem letu gosti razstavo, ki je sicer sad ne samo njenega dela, ampak zavzetosti velikega števila prostovoljk in prostovoljcev.

Dijaki si bodo v naslenjih tednih v spremstvu profesorjev slovenščine in zgodovine podrobneje ogedali razstavo, ki bo do  konca šolskega leta  pričevala o zavzetosti našega tehniškega zavoda, da se udejanja enakopravnost med spoloma kot splošna vrednota ter priznavajo dosežki zaslužnih slovenskih žensk na znanstvenem, tehnološkem, družbenem in kulturno umetniškem področju.

S to pobudo želimo dati svoj prispevek prizadevanju, da se v Trstu še kaka ulica ali zelenica poimenuje po slovenskih uglednih ženskah, potem ko so leta 2015 poimenovali zelenico pri Svetem Jakobu po slovenski partizanki Mariji Bernetič.

Razstava bo odprta tudi zunanjim obiskovalcem v dopoldanskem času s predhodno najavo.

 

 

Sledi uvodni govor prof. Tomaža Susiča ob otvoritvi razstave na naši šoli:

Dovolite mi, da v imenu ravnatelja pozdravim vse prisotne: predstavnike dijakov, profesorje, organizatorko razstave, prof. Eleno Cerkvenič.

“Ona ne bo zmogla, je deklica.”
“Fantje so fizično močnejši od deklet.”
“Kako je priden in inteligenten, ona pa je prav lepa.”
“To ni šport za ženske.”
“Zate je različno, ti si ženska!”
“Jaz dobro vem, kaj hočejo ženske!”
Take in podobne komentarije slišimo žal vsak dan. In to kljub temu, da pravimo, da živimo v času in v takem delu sveta, kjer imajo ženske enake pravice kot moški. S tem si polnimo usta, vemo pa, če se le malo zamislimo, da je treba prehoditi še precej poti.
Močan in vztrajen seksizem je tako zelo prisoten v našem vsakdanjem življenju, in nam ga prodajajo kot nekaj navadnega, vsakdanjega, celo modernega, da včasih pozabljamo, da izhaja iz nasilja, agresije, poniževanja, razčlovečenja. Prejšnji teden smo v nekem razredu obravnavali elemente uspešnega oglaševanja in opazovali, da namesto da bi poveličevali pomembne ženske like in jih prikazovali kot zgled za vse človeštvo, je v resnici ženski lik vse preveč prikazan le kot predmet poželenja, z veliko mero seksizma in stereotipiziranja.
Dovolite mi, da se z vami malo poigram. Ne zamerite, če se bom posvetil predvsem anglosaškemu svetu, a kot profesor angleščine mi je ta nekoliko bolj poznan. Koliko izmed vas pozna ta imena?
Florence Nightingale.
Elizabeth Blackwell.
Emily Murphy.
Dorothy Hodgkin.
Margaret Heafield.
Lahko prosim iskreno poveste ali dvignete roko, če ste že kdaj slišali ta imena?
Kot sem predvideval, skoraj nihče jih ne pozna. In vendar so to izredne ženske, ki bi jih morali vsi poznati:
Florence Nightingale je bila britanska prostovoljna medicinska sestra, ki je v Krimski vojni popolnoma zrevolucionirala način zdravljenja ranjencev, saj je preprečevala okužbe s čiščenjem, prezračevanjem in s dezinfekcijo kanalizacije. Skratka, svet je seznanila s pomenom higiene in tako rešila na milijone, pravzaprav milijarde ljudi.
Elizabeth Blackwell je bila prva diplomirana zdravnica v Ameriki. Prva, ki je bila vpisana v angleški zdravniški register. Torej prva, ki je podrla socialne ovire in odprla pot ženskam, da so se lahko vpisovale na zdravniške fakultete. Če imamo danes odlične zdravnice, gre del zasluge tudi njej.
Emily Murphy, prva ženska sodnica v Britanskem imperiju, in sicer v Kanadi. Z drugimi 4 aktivistkami se je leta 1927 borila proti zastarelemu in neverjetno krivičnemu kanadskemu zakonu, ki je trdil, da “ženske niso osebe”.
Dorothy Hodgkin, angleška kemičarka in nobelovka, ki je potrdila strukturo penicilina in vitamina B12, kasneje pa še razvozlala kompleksno zgradbo insulina. Za razvoj zdravstva neprecenljivo.
Margaret Heafield pa je leta 1969 vodila Oddelek za softwesko inženirstvo (izraz, ki ga je sama skovala) pri ameriški vesoljski agenciji NASA in razvila tudi softwer za upravljanje vesoljskih raket Apollo. Brez nje bi človek nkoli ne stopil na Luno.
Prave velikanke v zgodovini človeštva.
Priznam. Nalašč sem izbral imena, za katere sem slutil, da jih žal ne pozna veliko ljudi. Poleg teh pa bi lahko omenil celo serijo bolj znanih imen, ki pa jih vseeno po krivici ne uvrščamo med najbolj pomembne osebe na znanstvenem, tehnološkem, družbenem in kulturno umetniškem področju. Vedno prednjačijo moška imena. Pa vendar:
romani Jane Austen so še danes med najbolj branimi angleškimi knjigami, veliko bolj kot romani marsikaterega moškega pisca; Marie Curie, prva nobelovka, celo v dveh kategorijah, za zasluge v kemiji in pri študiju radioaktivnosti; Eleanor Roosevelt, žena ameriškega predsednika, ki je izpisala Deklaracijo o človeških pravicah pri Združenih Narodih; Amelia Earhart, prva ženska, ki je kot pilot preletela Atlantik; Valentina Tereshkova, prva astronavtka, ki je pri 26. letih obšla Zemljo kar 48-krat in tako dobesedno osmešila moško ameriško konkurenco, ki je v vesolju skupno obšla Zemljo le 36-krat; Rita Levi Montalcini, italijanska nobelova nagrajenka za medicino in dosmrtna senatorka; in nenazadnje Malala Yousafzai, pakistanska nobelovka, ki se je pri 17. letih borila za pravico do študija žensk in zaradi tega prejela od Talibanov strel v glavo.
In zaslužnih žensk, ki so se posebno odlikovale na znanstvenem, tehnološkem, družbenem in kulturno umetniškem področju, imamo seveda tudi v slovenskem prostoru. Kar veliko jih je. In trdno verjamemo, tako kot pobudnica, prof. Elena Cerkvenič, da je poimenovanj po teh uglednih likih v toponomastiki še premalo.
Leta 2015 je prof. Cerkvenič, s pomočjo številnih prostovoljcev in prostovoljk, pripravila razstavo, ki je nastala iz želje, da bi ovrednotili delež priznanih in uglednih slovenskih žensk pri razvoju slovenske kulture in družbe. Z razstavo se je prof. Cerkvenič vključila v projekt vsedržavnega društva Toponomastica femminile (Ženska toponomastika) s sedežem v Rimu, in tako omogočila vidljivost doprinosu žensk, ki so se v polpretekli zgodovini uveljavile kot pesnice, pisateljice, znanstvenice, kot socilane in kulturne delavke. Vsi pobudniki upamo, da bo tržaška občinska komisija za toponomastiko poimenovala kako ulico po uglednih Slovenkah. Zaenkrat so poimenovali zelenico pri Svetem Jakobu po senatorki Mariji Bernetič, prejšnja občinska uprava pa je tudi odobrila poimenovanje zelenice pri Svetem Ivanu po tržaški pisateljici Marici Nadlišek Bartol. Upamo, da bo temu sledilo še kako drugo poimenovanje.
Zadovoljni smo, da lahko s pomočjo razstave odkrijemo slovensko žensko toponomastiko in še bolj zadovoljni smo, da lahko tako razstavo gostimo na šoli, saj trdno verjamemo, da je enakopravnost med spoloma vrednota, ki jo moramo prav v šolskih klopeh učiti in uveljavljati prečno pri vseh predmetih. Ponosni in hvaležni smo, da lahko to storimo tudi z razstavo, ki jo bo do konca leta gostila naša šola. Hvala.

Strani