• Slovenščina
  • Italiano
  • English

Obisk podjetja MIPOT

Dijaki elektronskega oddelka DIZ Jožefa Stefana smo si ogledali podjetje MIPOT, ki se nahaja v industrijskem predelu Krmina.
Podjetje je nastalo leta 1973 s finansiranjem takratne države SFRJ, ki je v tistih letih omogočila Slovencem v Italiji ustanovitev več podjetij in tako nudila tukajšnjemu prebivalstvu veliko delovnih mest.
Tako je npr. nastalo tudi podjetje IRET, ki pa je šlo v stečaj, saj se je preživljalo s prodajanjem radijskih modulov arabskim državam.Obisk podjetja MIPOT
Dijaki elektronskega oddelka DIZ Jožefa Stefana smo si ogledali podjetje MIPOT, ki se nahaja v industrijskem predelu Krmina.
Podjetje je nastalo leta 1973 s finansiranjem takratne države SFRJ, ki je v tistih letih omogočila Slovencem v Italiji ustanovitev več podjetij in tako nudila tukajšnjemu prebivalstvu veliko delovnih mest.
Tako je npr. nastalo tudi podjetje IRET, ki pa je šlo v stečaj Italija je namreč zaradi zalivske vojne prepovedala izvoz katerihkoli izdelkov, ki bi bili namenjeni vojaški uporabi v arabskih državah.
Mipot je ime prevzelo po prvem izdelku, ki so ga proizvedli. to je mini potenciometer ali elektronska komponenta, ki se uporablja pri izdelavi hibridnih elektronskih vezij. Podjetje trenutno proizvaja in sestavlja elektronska vezja, ki jih kupci naročijo.
Veliko njihovih izdelkov se uporablja v področju domotike npr. pri sistemih za avtomatizacijo zapiranja in odpiranja vrat ali oken.
V podjetju smo se sprehodili po prostorih, kjer so izdelovali hibridna vezja.
Pri  izdelavi uporabljajo veliko sodobnih strojev. Eden teh je stroj pick&place, ki namešča elektronske komponente SMD tipa na tiskana vezja, stroj na val cina, s katerim cinijo vse komponente starega tipa PTH, laserski rezalnik, s katerim razdelijo vezja. ki so bila natisnjena  na isti plošči, in pišejo kode na izdelke.
Kljub vsem strojem zaposluje podjetje kar 70 delavcev. Delavci so potrebni, ker nameščajo kolute s komponentami na stroje pick&place in komponente na plošče, ki jih bo val cina zacinil.
Obstajajo pa nekatere komponente, ki jih stroji ne morejo zaciniti. Zato imajo pri podjetju poseben oddelek za ročno cinjenje, v katerem delajo pretežno ženske, ker so bolj potrpežljive.
Imjao tudi oddelek, v katerem pregledujejo kakovost izdelkov.
Pri izdelavi vezij so se z uporabo črtnih kod človeške napake zelo zmanjšale. V skladišču ne pride več do mešanja elektronskih komponent. Kljub temu je pregled izdelkov nujen, saj mora podjetje kupcem zagotoviti pravilno in kakovostno delovanje vezij.
Občasno strokovnjaki vezja umetno postarajo, jih testirajo pri različnih temperaturah z zunanjimi interferencami in pri različnih temperaturah in  preverijo vzdržljivost in delovanje.
Ogledu je sledil še pogovor  z bivšim dijakom Jožefa Stefana Martinom Sosičem. Po dobro opravljeni maturi se je zaposlil v novo ustanovljenem podjetju, pri katerem so takrat sodelovali nekateri profesorji našega zavoda. Z nami je delil svoje delovne izkušnje, saj je delal v več različnih podjetjih.
Posredoval nam je nekatere nasvete. Rekel je, naj sprejmemo katerokoli zaposlitev, ki nas bo obogatila z novimi izkušnjami.
Puodaril je tudi, da moramo tako mehaniki kot elektroniki  dobro uporabljati računalnik.
Mehaniki bi morali postati spretni uporabniki CAD programov (programi za tehnično risanje), saj se vse mehanske dele dandanes riše z računalniškimi programi.
Elektroniki bi morali dobro poznati elektronska vezja in njihove sheme. Če hočemo zgraditi preprosto elektronsko napravo je najbolje, da kupimo fizični del naprave in jo nato kar sami programiramo, zato je pomembno, da znamo načrtovati vezja in programirati elektronske naprave.
Pogovor se nam je zdel zanimiv, Martin Sosič nas je opozoril na nekatere aspekte iz delovnega okolja, na katere še nismo pomislili.