• Slovenščina
  • Italiano
  • English

SONCE, ZEMLJA, KAMEN, NEBO... ali kako počlovečiti drevo

Iz Primorskega dnevnika 7. decembra 2014

SONCE, ZEMLJA, KAMEN, NEBO...
ali kako počlovečiti drevo

Dijaki J. Stefana na KOLOBARJU

»Sočutje do narave mora stati na istem temelju kot sočutje do človeka.« (Lenart Škof)

Drevo in človek, človek in drevo.
Po keltskem izročilu so korenine drevesa človekova glava, človek je torej narobe obrnjeno drevo. Od kod ta spojitev drevesa in človeka?
Stari Kelti so v drevesih zaznali močno energijo. Drevesom so pripisovali simbolne lastnosti. Bukev je zadobila lastnosti ustvarjalnosti in vedrine, hrast je bil simbol moči in plodnosti, vrba vir ljubezni in zdravja.
Veneti pa so lipo zaradi lepote in zdravilnih lastnosti imenovali drevo življenja.
Ko si Slovenec danes želi, da bi se mu kaj dobrega in lepega uresničilo, »potrka na les«. V lesu, v drevesu so po ljudskem izročilu duhovna bitja: v svetlem, belem lesu bivajo celo »dobri duhci«, in če potrkamo nanj, se nam uresničijo dobre želje.
Kdo izmed nas ni vsaj enkrat v življenju zaznal vonja po svežem lesu ali se zazrl v kolobarje požaganih dreves in preštel njihovo starost?

Drevesa so pljuča človeštva, pomagajo nam živeti. Drevo in človek sta usodno povezana z vdihom in izdihom. Oba se ciklično prenavljata, tako kot se spreminja in na novo sestavlja celotno človeško in naravno življenje. Dan se prevesi v noč, pomlad v poletje, jesen v zimo, otroštvo rojeva mladost, odraslost in starost...

Ob mednarodnem letu gozdov smo leta 2011 na naši šoli začeli razmišljati o tej čudoviti simbiozi med človekom in naravo. Zato smo vzpostavili stik z raznimi kraškimi jusi, da bi nekje na Krasu lahko sami sadili drevesa.
Prisluhnili so nam člani bazovskega jusa in njegov predsednik g. Marco Arduini, oče našega bivšega dijaka Matije. Prepričati smo morali tudi upravo Gozdne straže, da je kraško gmajno še vedno smiselno pogozdovati.
Junija 2013 smo postavili temelje našemu drevesnemu Kolobarju. S privoljenjem občinske komisije smo na območju Štjrnce v bližini spomenika bazoviškim žrtvam najprej postavili kamen, ki predstavlja začetek in center našega Kolobarja.
Kamen je izklesal in nam ga podaril g. Armando Leghissa, oče našega dijaka Henrika. Pri postavitvi pa sta nam pomagala tudi Martin Mesar in David Fonda, oba »naše gore list«!
Kamen je postavljen tako, da ob pomladnem in jesenskem enakonočju točno ob 6.48 prvi sončni žarek izza Kokoši posije naravnost skozi režo v kamnu in nam pokaže smer, v kateri so in bodo v krogih zasajena drevesa. Tako kot se v kalu širijo krogi, ko vanj vržeš kamen.
Postavitev kamna in posaditev prvega drevesa smo slovesno obeležili s kulturnim programom ob zaključku šolskega leta 2012/2013. G. Marco Arduini je posadil prvo drevo: lipo.
Pred tem slavnostnim dogodkom je na šoli potekal natečaj za izbor napisa na kamnu. Vsak dijak je sestavil misel o naravi in človekovi povezanosti z njo. Izbrali smo misel »KAMEN SEM« bivšega dijaka Boruta Švare, ki je danes vklesana v našem kamnu sredi bazovskega travnika.
Septembra 2013 smo dijaki ob jesenskem enakonočju posadili 33 dreves, med temi: javor, beli in črni gaber, koprivo, bukev, dob, divjo češnjo, rešeliko, nagnoj, divjo jablano, oreh, divjo hruško, lipo, mali jesen, hrast, puhasti hrast, beli trn, črniko, in tako uresničili 1., 2. in 3. krog našega Kolobarja.
Ob letošnjem jesenskem enakonočju, 23. septembra 2014, smo dopolnili še 4. in 5. krog. Drevesa, ki jih je tudi tokrat podarila drevesnica iz Čente v Beneški Sloveniji, so posadili prvošolci našega zavoda. Pred burjo in divjimi živalmi smo vse sadike zavarovali z mrežami, ki nam jih je podaril vaščan iz Bazovice.
Dijaki so ob tej priložnosti zapisali nekaj svojih misli.

... Zbrali smo se ob 8.30 pri Kalu v Bazovici. Skupaj s profesorji smo po poljski stezi prišli do našega kamna. V že izkopane jame smo prvošolci posadili vsak po eno drevo. Sama sem posadila mlad javor. Pri sajenju so nam pomagali dijaki višjih razredov. Dijaki mehanskega oddelka so nam pripravili bakrene ploščice z imenom dijaka-botra in imenom drevesa. Ploščico smo postavili v zemljo ob korenine drevesa. Nato smo drevesa zalili z vodo, ki smo jo zajeli v bližnjem kalu.
         Petra Francia

Že od začetka Kolobarja urejujem neke vrste »gozdni urbar«. Vanj zapisujem podatke: številko in koordinato posaditve, vrsto in ime drevesa, ime in priimek botra in datum posaditve. Vsakemu drevesu in botru pripada ena stran zapisa. S podpisom se boter obveže, da bo svoje drevo negoval in zanj skrbel.
Prvo drevo vsakega kroga je posajeno točno v smeri, ki nam jo nakazuje reža v kamnu, naslednja drevesa so razvrščena v smeri sonca, v razdaljah 2 π.
Letos sta se našemu sajenju pridružila dva bivša ravnatelja zavoda Stefan: ravnatelj Pino Rudež, ki je posadil puhasti hrast, in ravnatelj Igor Sancin, ki je posadil črniko ali zimzeleni hrast. Oba bivša ravnatelja bosta tako še naprej simbolno povezana z našo in svojo nekdanjo šolo.
V spomin na preminulega profesorja Davorja Pečenka je ob letošnjem pomladnem enakonočju po zamisli dijaka Andreja Pernarcicha lipo posadil naš bivši dijak Henrik Sturman.
        Vera Sturman

... Ko je profesor s starim šolskim zvoncem dal znamenje za začetek, je najprej stekla čistilna akcija. Počistiti smo morali plevel, ki se je zarasel okrog naših lanskih dreves. Obenem pa smo novim botrom porazdelili sadike novih dreves.
Ob koncu smo se vsi, dijaki, učno in neučno osebje, okrepčali ob prijetni zakuski in nato merili naše moči s profesorji  pri vlečenju vrvi. Dvakrat smo jih premagali.
Bilo je zelo zabavno in komaj čakam, da se bomo spet vrnili na bazovsko gmajno. Menim, da je projekt Kolobar najlepši, ki ga je šola doslej izvedla.
        Ivana Zidarič

Jaz sem lani posadil oreh. Vesel sem, da lepo uspeva. Mislim, da je ta pobuda koristna. Lepo je preživeti jutro v naravi. Lepo je tudi to, da bo vsak dijak imel svoje drevo, ki ga bo spremljalo skozi vse življenje.
        Matej Gruden

Midva sva s seboj prinesla kitaro in harmoniko, da bi vsem prisotnim polepšala dan. Igrala sva skladbe narodnozabavnih ansamblov Avsenikov, Slakov, Modrijanov in Gadov. Prvič sva skupaj igrala in pela na veliko veselje dijakov in profesorjev.
        Jurij Lavrenčič in Andrej Bachi

Ravnatelj Primož Strani nas je najprej toplo pozdravil in nam razložil, zakaj smo se zbrali. Poudaril je pomen druženja in pripadnosti naši šoli in nas tudi spomnil, da smo na travniku, blizu katerega stoji spomenik bazoviškim žrtvam.
Ob nasilju in zatiranju slovenskih korenin bomo mi dijaki s sajenjem novih dreves dokazali, da smo še vedno prisotni na tem območju in da bomo tu tudi ostali. Profesor pa nas je še spomnil na simbolnost kamna in sonca, trdnosti in svetlobe, luči, torej Zemlje in Sonca, s katerima so spojena vsa živa bitja. Poudaril je še, da se je Kolobar uresničeval s prostovoljnim delom vseh sodelujočih.
Lotili smo se dela. Eden je sadil, drugi je oskrboval lanska drevesa, tretji je zalival, nekateri pa so tudi počivali.
        Matej Perčič in Martin Coffoli

V vrsti smo nestrpno čakali svoje malo »drevce«. Dobil sem nagnoj. Tega imena dotlej nisem še nikoli slišal. Vzel sem sadiko in začel iskati najprimernejši dom zanjo. Kraška tla so kamnita, zato sem imel kar nekaj težav pri odstranjevanju kamenja. Nato sem drevo vsadil, ob korenine položil bakreno ploščico s svojim imenom in priimkom ter sadiko zalil.
Skrbel bom za svoje drevce in opazoval, kako raste, da ga bom nekoč lahko obiskal tudi s svojo bodočo družino.
        Jan Grilanc

Prepričan sem, da je Kolobar prijetna in koristna pobuda, saj bo lepo vrniti se na bazovsko gmajno čez 50 let in videti, kako so drevesa zrastla, ter se spominjati lepih časov. Lepo je tudi, ker se ob tej priložnosti družimo in povežemo vsi dijaki naše šole.
Upam, da se bo ta dejavnost nadaljevala in da bodo naša drevesa živela 50 in več let.
        Ivan Gherlani

Ko sem slišala za ta projekt, se mi je zamisel zazdela nenavadna, posebna. Ko sem prišla na gmajno in zagledala drevesa in v sredini kamen, sem se sajenja resnično razveselila. Zamisel, da smo v stiku z naravo, se mi zdi zelo zanimiva in poučna.
Všeč mi je bilo saditi drevesa in preživeti nekaj časa v naravi. Komaj čakam dan, ko bomo šli ponovno pogledat naša drevesa. Upam, da bo moje še živo.
Na Kolobarju smo naredili nekaj dobrega za naravo in smo se tudi zabavali. Spoznali smo nekatere vrste dreves, ki so značilne za Kras, in smo se jih tudi naučili saditi.
        Julija Kralj, Tija Zobin, Lara Betocchi

 


Vsak človek goji v življenju neke odnose. Med te spadajo tudi stiki z naravo. S tem projektom naravo spoznavamo, jo spoštujemo in varujemo.
V naravi se počutim svobodnega, v njej čutim neznano moč, ki kroži po mojem telesu.
S Kolobarjem pomagamo našemu planetu, da se regenerira.
       Ivan Kocman, Patrik Pregarc, Aleksander Daneu

Kolobar je zanimiv, ker spoznamo prvošolce in dan preživimo v prijetnem vzdušju v naravi.
Moram povedati, da sem se letos ob jesenskem enakonočju v Bazovici res dobro počutil. Pomagal sem sošolcem iz prvih razredov.
Mislim, da je to najboljši način, da se dijaki med seboj spoznavamo in sodelujemo.
       Martin Pettirosso, Kevin Bržan, Giulio Crasso

Upam, da bodo ta drevesa pomagala živalim in celotnemu naravnemu okolju. Človek bi moral vedno živeti v simbiozi z naravo.
Večkrat se zgražam nad ljudmi, ki po gozdovih ne odlagajo samo smeti, temveč tudi obrabljeno šaro, namesto da bi jo darovali v dobrodelne namene.
       Ivan Suppani, Nejc Kravos

NARAVA smo mi in narava je naš dom. Iz nje izhaja vse, kar potrebujemo.
Zato živimo v skladu z naravo, z njenim ritmom, z njenim vdihom in izdihom in... ne hudujmo se nanjo, če je naprimer vreme drugačno, kot bi si ga želeli!
       Rok Samsa


Iskrena hvala vsem, ki so nam prostovoljno in radodarno pomagali
oblikovati naš Kolobar.

Dijakinje in dijaki 1.KB, 1.E, 2.KB, 2.E, 3.KB, 3.M in 4.KB DIZ J. Stefana


Fotografije: Borut Jogan, Fabio Sturman, Henrik Sturman, Boris Valentič, Danjel Zavadlal, Emil Zubalič.