Facebook

Instagram

Stampa

novice 

Misel o umetnosti (prof. Maja Smotlak)

21.12.2020
ISIS Jožef Stefan - NEWS - Misel o umetnosti (prof. Maja Smotlak)

Dogaja se, da se v teh čudnih časih globalne epidemije, nemalokrat znajdemo v vrstah in čakamo. Čakamo pred trgovino s hrano, pred lekarno, čakamo pred občinskimi uradi, pred mehanikovo delavnico … Vendar doletelo me je, da sem najdlje in v najdaljši vrsti doslej čakala nekje, kjer ne bi pričakovala.

In to je bilo pred knjižnico.

Ja, prav ste slišali. Pred knjižnico. In pristavila bi – na srečo.

Naj se sliši še tako čudno, a res mislim, da je to velika sreča. Sreča, ker pomeni, da mnogi ljudje kljub raznovrstnim težavam, ki jih s seboj prinaša epidemija, še vedno stremijo po čem več kot samo po izpolnitvi fizioloških potreb. Bodri me misel, da ostaja živa želja po znanju, raziskovanju, razumevanju sveta, ki nas obdaja, čeprav so nas mnogi zagovorniki kapitalistične misli že pred kriznim stanjem vztrajno prepričevali, da ima v sodobnosti vrednost samo še to, kar je objektivno, izmerljivo, preverljivo, dokazljivo in predvsem dobičkonosno. Umetnost in kot del te tudi leposlovje naj bi bili po njihovem mnenju le besedičenje, brez katerega menda bi se dalo vseeno lepo živeti.

Vrsta, ki se je vila pred knjižnico, ko sem tudi sama čakala v njej, pa tovrstno razmišljanje izpodbija in daje upanje, da marsikdo misli drugače. Umetnost, naj bo besedna, likovna, glasbena, filmska ali kakršnakoli že, namreč počne nekaj, kar nobena materialna dobrina ne uspe narediti.

Nagovarja globlje plasti našega duha. Ne glede na razlike, ki obstajajo med nami, dopušča vsakomur, da se po njej premika svobodno in samosvoje, kot mu najbolj ustreza, ne da bi se pri tem moral držati strogih, v naprej začrtanih pravil, meril, ne da bi ga kdo presojal. Pripoveduje nam o tolikih raznoterostih, kolikor je ljudi. Vodi nas v bližino drugega, v svetove, kjer se počutimo domače, in kdaj drugič v zgodbe, nad katerimi osupnemo in se z vedoželjnostjo spuščamo vanje. Dopušča nam, da živimo vzporedna življenja, ki nam jih v stvarnosti ni dano živeti, spodbuja nas k dialogu s tistimi, ki vidijo reči drugače kot jih mi sami, k razmišljanju o lastnih in tujih čustvih ter o podobnostih in razlikah v doživljanju stvarnosti. Bogati nas z novimi spoznanji, z večjo mero strpnosti in odprtosti. Skratka, dela nas ljudi.

Če vam sprehodi v umetnost niso blizu, vam lahko zagotovim, da tam, kjer nastajajo nove zgodbe iz besed, barv, podob, not, ritma, tam se za vsakogar prej ali slej kaj najde, da mu ni dolgčas. Vztrajati pri iskanju umetniškega področja, ki ustreza vašemu zanimanju, pa, verjemite, to se splača, saj umetnost nas dela žive in izpolnjene in enkrat, ko pademo vanjo, nestrpno čakamo na naslednjo knjigo, razstavo, skladbo, balet, film, gledališko predstavo … Odpirajo se nam razsežnosti, za katere niti slutili nismo, in v svetu zaznavamo dodatne dimenzije, za katere je, kdor prezira umetnost, prikrajšan. Prav zato, dragi dijaki in dijakinje, bodite ljubeči do sebe, svojega duha in intelekta, privoščite si, da vas pot čim večkrat zapelje v svet umetnosti. Stopite tudi vi v vrsto, ki vodi v razgibano bogastvo njenih zgodb.

(prof. Maja Smotlak za alternativno prireditev “Ta veseli dan kulture”, zavod Stefan, 18. decembra 2020)